Izpiti za turistične vodnike

Datumi izpitnih rokov

Izpiti za turistične vodnike bodo potekali na Turistično gostinski zbornici Slovenije, Dimičeva 13 v Ljubljani.

Izpitno prijavnico z dokazilom o izvedenem plačilu izpita in drugimi prilogami pošljite na naslov: Turistično gostinska zbornica Slovenije, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana s pripisom: Za izpit za turističnega vodnika.

Prav tako se lahko prijavite po e-pošti.

 

RAZPISANI DATUMI IZPITNIH ROKOV ZA IZPITE ZA TURISTIČNE VODNIKE

  • Marec: Izpitne prijavnice sprejemamo najpozneje do 5. 3. 2024. Izpiti se bodo začeli dne 19. 3. 2024.
  • Junij: Izpitne prijavnice sprejemamo najpozneje do 21. 5. 2024. Izpiti se bodo začeli dne 4. 6. 2024.
  • Oktober: Prijavnice za izpit sprejemamo najpozneje do 8. 10. 2024. Izpiti se bodo začeli dne 22. 10. 2024.
  • November: Izpitne prijavnice sprejemamo najpozneje do 12. 11. 2024. Izpiti se bodo začeli dne 26. 11. 2024.

Kandidati lahko pošiljajo svoje izpitne prijavnice skupaj z obveznimi prilogami, ki so na prijavnici (spodaj) navedene do zadnjega dne razpisa (npr. upoštevamo tudi 5. 3. 2024 ali 21. 5. 2024 itn. na poštnem žigu kot pravočasno pošiljanje, čeprav bomo pošiljko v teh primerih prejeli dan pozneje). Prijava je seveda možna tudi po e-pošti na naslov: snezana.skerbinc@tgzs.si.

Datume praktičnih delov izpita bomo določali pozneje sproti (po zaključku prijav za teoretične izpite, ko bomo vedeli število prijavljenih kandidatov in število dni, potrebnih za realizacijo teoretičnih izpitov). Ko kandidat pride na teoretični del izpita, ga bo že čakal prvi možni termin za opravljanje praktičnega dela izpita, na katerega se bo lahko prijavil le v primeru uspešno opravljenega prvega dela izpita.

Informacije posreduje:

Turistično gostinska zbornica Slovenije pri GZS

Mag. Snežana Škerbinc, samostojna svetovalka

Dimičeva 13, 1000 Ljubljana Tel.: 01/5898 223 E-pošta: snezana.skerbinc@gzs.si

Faks: 01/5898 224

Potek izpita

Vsi izpiti se opravljajo pred tričlansko izpitno komisijo. Njene člane imenuje Upravni odbor Turistično gostinske zbornice Slovenije. To so predvsem dolgoletni turistični vodniki in vodilni strokovnjaki, zaposleni v turističnih agencijah ter člani Združenja turističnih agencij Slovenije. Izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.

Na teoretičnem delu izpita kandidati ustno odgovarjajo na šest teoretičnih vprašanj iz različnih tematskih sklopov (ti so: turistična geografija s kartografijo, zgodovina, etnologija, psihološki vidiki skupinskih vodenj, umetnostna zgodovina z arheologijo ter osnove poslovanja v turizmu in organizacija in izvedba turističnih potovanj).

Na praktičnem delu izpita se kandidati odpravijo na enodnevni izlet po Sloveniji in konkretno vodijo bodisi v avtobusu pred mikrofonom ali na peš ogledu starih mestnih jeder na enem delu poti. Program izleta dobijo kandidati vsaj en teden pred odhodom, da bi se nanj lahko prijavili in pripravili (pod pogojem, da jim ponujeni termin ustreza, drugače počakajo na naslednji termin oziroma na naslednjo skupino kandidatov).

Po opravljenem teoretičnem delu izpita je treba v enem letu opraviti tudi praktični del izpita, drugače opravljena teorija kandidatu zapade, ker gre za en sam izpit iz dveh delov in ne za več različnih izpitov, ki jih kandidat lahko opravlja neskončno dolgo.

Seznam literature

PRENESI SEZNAM LITERATURE

ZGODOVINA

  1. Brodnik Vilma in drugi avtorji: Zgodovina 1, DZS, Ljubljana 2009
  2. Hozjan A., Potočnik D.: Zgodovina 2, DZS, Ljubljana 2001, Učbenik za 2. letnik gimnazije
  3. Klacović D., Urankar N.: Zgodovina 2, DZS, Ljubljana 2010
  4. Cvirn J. in Studen A.: Zgodovina 3, DZS, Ljubljana 2010
  5. Dolenc E. in Gabrič A.: Zgodovina 4, DZS, Ljubljana, 2009
  6. Štih Peter, Simoniti Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan, Ljubljana 1996
  7. Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana 1999
  8. Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS št. 33/91-II
  9. Natek Karel, Natek Marjeta: Slovenija (geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije), Založba MK, Ljubljana 1998
  10. Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana 1999
  11. Mitreji na Slovenskem, Zbirka vodnikov, st. 31., Curk
  12. Verstva sveta, MK, Ljubljana 2009

UMETNOSTNA ZGODOVINA Z ARHEOLOGIJO

  1. Golob Nataša: Umetnostna zgodovina, DZS, Ljubljana, 2010
  2. Koch Wilfried: Umetnost stavbarstva, MK, Ljubljana 1999
  3. Curk Iva: Vodnik za ljubitelja arheologije, iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja Maribor 1973
  4. Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana 1987
  5. Uvod v umetnostno zgodovino, več avtorjev, iz knjižne zbirke Temeljna dela, Študentska založba, Krtina, Ljubljana 1998,
  6. Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, MK, Ljubljana 1998
  7. Barker Philip: Tehnike arheološkega izkopavanja, Ljubljana 1998
  8. Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana 1999.
  9. Hofler Janez: Osnove likovne umetnosti, Ljubljana 1997
  10. Hrausky A., Koželj J., Prelovšek D.: Plečnikova Ljubljana, DESSA, Ljubljana 1997
  11. Biblija, poljudna izdaja
  12. Antična grško-rimska mitologija, poljudni avtor
  13. Šumi N.: Po poti baročnih spomenikov Slovenije, Ljubljana 1992
  14. Cevc E.: Slovenska umetnost, Ljubljana 1967

TURISTIČNA GEOGRAFIJA S KARTOGRAFIJO

  1. Senegačnik J.: Slovenija 2, Modrijan, Ljubljana, 2010
  2. Geografija za srednje šole, DZS, Ljubljana, 1997
  3. Gams, I.: Geografija Slovenije, Slovenska matica, Ljubljana 1998
  4. Gams, I.: Geografske značilnosti Slovenije, MK, Ljubljana, 1998
  5. Jeršič Matjaž: Osnove turizma, DZS, LJ. 1990
  6. Jeršič Matjaž: Turistična geografija, DZS, LJ. 1990
  7. Natek, M.: Vinorodna območja; Geografski atlas Slovenije; DZS, LJ. 1998
  8. Zakon o ohranjevanju narave, Ur.l. RS št. 56/99
  9. Mihelič T.: Julijske Alpe – planinski vodnik, PZS. Lj. 1993
  10. Jeršič M.: Bližnja rekreacija, Geographica Slovenica 29, Lj. 1998
  11. Jeršič M.: Turizem, Geografija Slovenije, Slovenska Matica; Ljubljana 1998
  12. Katalog kart in atlasov 1999/2000, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana
  13. Slovenija, Turistični vodnik; MK, Ljubljana 2009, četrta, dopolnjena izdaja

ZAKONODAJA, KI REGULIRA DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE IN IZVEDBE PAKETNIH POTOVANJ 

  1. Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Uradni list RS štev. 13/2018.
  2. Pravilnik o podelitvi licenc za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov, Uradni list RS štev. 39/2018.
  3. Obligacijski zakonik, Uradni list RS štev. 97/2007. (Potrebujete le XXIII. in XXIV. poglavje.)
  4. Zakon o varstvu potrošnikov, Uradni list RS štev. 98/2004, 126/2007, 86/2009, 78/2011, 38/2014, 19/2015 in 31/2018. (Potrebujete le VI. poglavje: Pogodbe o paketnem potovanju in povezani potovalni aranžmaji.)
  5. Pravilnik o obrazcih za informacije pri pogodbah o paketnem potovanju in povezanih potovalnih aranžmajih, Uradni list štev. 43/2018.
  6. Uredba o jamstvu zaradi likvidnostnih težav organizatorjev potovanj in podjetja, ki omogoča povezane potovalne aranžmaje, Uradni list RS štev. 52/2018.
  7. Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Direktiva 2013/55/EU o spremembi direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij, dosegljiva na spletni strani: eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013L0055
  8. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Uradni list RS štev. 35/2017.
  9. Frelih Janez in Polak Alfred: Strežba, DZS, Ljubljana 1997
  10. Resnik Janez: Kodeks obnašanja turističnega vodnika, Društvo turističnih vodnikov Slovenije, Ljubljana (Pozanimajte se pri Turistično gostinski zbornici Slovenije in vam ga bomo poslali po e-pošti.)
  11. Frankfurtska tabela. (Pozanimajte se pri Turistično gostinski zbornici Slovenije in vam jo bomo poslali po e-pošti.)
  12. Dr. Mitja Gorenak: Svet turističnih vodnikov in spremljevalcev, Pearson Education Limited, 2017

ETNOLOGIJA

  1. Kremenšek S.: Obča etnologija, Ljubljana, 1977
  2. Bogataj J.: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Ljubljana 1992
  3. Bogataj J.: Mojstrovine Slovenije, Ljubljana 1999
  4. Bogataj J.: Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana 1990 (Samo za vodnike!)
  5. Bogataj J.: Smo kaj šegavi? Ljubljana, 1998
  6. Kuret Niko: Praznično leto Slovencev, Družina, Ljubljana 1998
  7. Bogataj J.: Etnologija na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1989
  8. Bogataj J.: Turistične prireditve v Sloveniji, Lipov list, štev. 2, 1991
  9. Bogataj J.: Članki o spominkarstvu v Lipovem listu štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, letnik 1987 (Za pridobitev člankov iz Lipovega lista lahko kontaktirate Zbornico in vam jih bomo poslali po e-pošti.)
  10. Bogataj J.: Dediščina kulinarične kulture
  11. Etnološki leksikon Slovenije, MK, Ljubljana, 2004
  12. Raztresen M.: 101 slovenska prepoznavnost, MK, Ljubljana, 2004
  13. Drozg V.: Kmečka hiša, Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana 1998

PSIHOLOŠKI VIDIKI SKUPINSKIH VODENJ

  1. Polič Marko: Psihologija za turistične vodnike, Ljubljana 1998

Izpitna vprašanja

PRENESI IZPITNA VPRAŠANJA

ZGODOVINA

  1. Kronološko razvrstite zgodovinska obdobja, določite časovne mejnike in jih razložite.
  2. Kaj veste o demokraciji v antičnih Atenah? Navedite tri dramatike, ki so takrat tam ustvarjali.
  3. Kako je prevzel oblast Gaj Oktavijan, katere nazive je imel?
  4. Predstavite značilnosti grške in rimske religije.
  5. Razložite propad zahodnorimskega cesarstva.
  6. Pod katerim imenom se je razvijalo vzhodnorimsko cesarstvo? Kaj veste o njegovem propadu?
  7. Naštejte 3 velika monoteistična verstva in 1 opredelite.
  8. Predstavite velika geografska odkritja. Katero zgodovinsko obdobje se je takrat začelo?
  9. Razložite humanizem in navedite tri predstavnike s področja znanosti.
  10. Razložite reformacijo v Evropi.
  11. Kateri francoski kralj je še posebno znan po absolutističnem vladanju? Kaj veste o njem in kakšen je bil njegov vpliv na ostalo Evropo? S kom je povezan »carski absolutizem«?
  12. Kaj pomeni razsvetljeni absolutizem? Kdo so bili glavni predstavniki?
  13. Kaj veste o preoblikovanju Habsburške monarhije v Avstro-Ogrsko?
  14. Opišite vzroke in povod za 1. svetovno vojno.
  15. Razložite pojma »železna zavesa« in »Berlinski zid«.
  16. Zakaj so pomembni in po čem so znani Justinijan I., Jan III. Sobieski in Fridtjof Nansen ?
  17. Razložite rimsko upravljanje ozemlja današnje Slovenije.
  18. Katero je bilo najpomembnejše rimsko mesto na današnjem slovenskem ozemlju; kaj se je tam zgodilo leta 69? Kaj veste o mitraizmu na Slovenskem?
  19. Kaj veste o vzponu in propadu Celjskih grofov?
  20. Razložite reformacijo na Slovenskem in njen pomen za Slovence.
  21. V katerem stoletju sta vladala Marija Terezija in Jožef II.? Predstavite njune upravne in šolske reforme z vplivom na Slovence. Katera prva slovenska posvetna drama je bila takrat uprizorjena in po čigavi zaslugi?
  22. Leta 1809 je na delu ozemlja današnje Slovenije nastala nova politična tvorba. Katera in kaj veste o njej?
  23. Povzemite značilnosti programa Zedinjene Slovenije in taborskega gibanja.
  24. Katero bojišče se je odprlo z vstopom Italije v 1. svetovno vojno in kaj je to pomenilo za Slovence? Kateri tuji in kateri slovenski pisatelj sta opisovala dogodke na tem bojišču?
  25. Kaj so zahtevali Slovenci na Dunaju leta 1917? Navedite pomembne dogodke leta 1918, ki so povezani s Slovenci ob razpadu Avstro-Ogrske.
  26. Razložite državno ureditev Republike Slovenije, državne simbole in organe, ki predstavljajo zakonodajno, izvršilno in sodno oblast v Sloveniji.

 

 TURISTIČNA  GEOGRAFIJA  S  KARTOGRAFIJO

  1. Opišite lego in geografski položaj Ljubljane.
  2. Opišite lego, geografski položaj, površino in državno ozemlje Slovenije.
  3. Katere so poglavitne geografske značilnosti Alpske Slovenije?
  4. Katere so poglavitne geografske značilnosti Dinarske Slovenije?
  5. Katere so poglavitne geografske značilnosti Submediteranske (Obmeditranske) Slovenije?
  6. Katere so poglavitne geografske značilnosti Subpanonske (Obpanonske) Slovenije?
  7. Katere oblike, vrste geomorfoloških in hidroloških pojavov so v gorskem svetu še posebej privlačne za turiste? Navedite značilne, konkretne primere posameznih oblik.
  8. Katere vrste, oblike, so v kraškem svetu še posebej privlačne za turiste? Navedite značilne, konkretne primere posameznih oblik.
  9. Katere oblike rečnega reliefa so za turiste še posebej zanimive ? Opišite jih in navedite konkretne primere!
  10. Naštejte in opišite nekaj konkretnih oblik ledeniškega reliefa, ki so za turiste še posebej zanimive!
  11. Naštejte in opišite tipe morskih obal in navedite primere!
  12. Naštejte in opišite jezera glede na nastanek ali posebnost in navedite konkretne primere!
  13. Katere naravne pokrajinske sestavine imajo zdravilni pomen in so primerne za zdraviliški turizem? Katere bolezni lahko zdravimo oziroma preprečujemo z njihovo pomočjo?
  14. Katere turistične kraje uvrščamo med zdraviliške? V katerih slovenskih krajih temelji terapija na termalni oziroma termo mineralni vodi, v katerih na hladni mineralni vodi?
  15. Katere vinorodne pokrajine poznamo v Sloveniji in v katerih okoliših je osredotočena vinska trta? Katera visokokakovostna vina so pomembna za posamezne okoliše in kakšne so njihove značilnosti?
  16. Katera naravovarstvena območja v Sloveniji poznate? Naštejte nekaj primerov posameznih zavarovanih področij in predstavite njihove turistične zanimivosti.
  17. Katero ozemlje obsega Triglavski narodni park (TNP)? Kakšen je pomen parka za turizem? Katere dejavnosti so v parku dovoljene in katere     prepovedane?
  18. Smeri in oblike turističnih tokov v Sloveniji: Iz katerih držav prihaja največ turistov v Slovenijo? Katere so novejše spremembe preusmerjanja turističnih tokov? Kje in kateri so poglavitni cilji turističnih tokov (prometa)?

 

ZAKONODAJA, KI REGULIRA DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE  IN  IZVEDBE  SKUPINSKIH  POTOVANJ

  1. Katere pogoje mora izpolnjevati oseba, da pridobi in ohrani naziv turističnega vodnika na nacionalni ravni?
  2. Katere naloge na poti opravlja turistični vodnik? Navedite razlike med turističnim vodnikom in vodjo poti.
  3. Navedite razlike med turističnim vodnikom na nacionalni ravni in turističnim vodnikom na ravni turističnega območja (lokalni turistični vodnik).
  4. Kateri evropski predpis omogoča slovenskim turističnim vodnikom na nacionalni ravni, da lahko občasno vodijo skupine turistov v vseh državah članicah EU in na kakšen način?
  5. Katere pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov določajo slovenski predpisi?
  6. Kaj je turistični paket?
  7. Kaj je pogodba o paketnem potovanju in kaj povezani potovalni aranžma?
  8. Organizator potovanja ali prodajalec turističnega paketa morata pred sklenitvijo pogodbe o paketnem potovanju potrošniku zagotoviti standardne informacije na predpisanem obrazcu. Katere so te informacije?
  9. Kdaj organizator potovanja lahko spremeni program potovanja in kaj so neizogibne in izredne okoliščine?
  10. Kaj je neskladnost pri turističnem paketu in kakšne so pravice potrošnika v teh primerih?
  11. Kakšna je odgovornost organizatorja potovanja za neskladnosti pri turističnih paketih?
  12. Ali je dovoljeno spreminjati ceno turističnega paketa po sklenjeni potovalni pogodbi?
  13. Ali sme organizator potovanja pred začetkom izvajanja turističnega paketa enostransko spremeniti pogodbene pogoje?
  14. Katere vrste pomoči mora zagotoviti organizator potovanja potrošniku, če se med potjo znajde v težavah?
  15. Kaj so likvidnostne težave organizatorja potovanja in kakšno jamstvo mora zagotavljati potrošnikom?
  16. Kdaj lahko potrošnik odstopi od potovalne pogodbe?
  17. Kdaj lahko organizator potovanja odstopi od potovalne pogodbe?
  18. Komu sme organizator potovanja ali turistični vodnik sporočati podatke o udeležencu potovanja?
  19. Kakšne so obveznosti potnika do organizatorja potovanj?
  20. Kakšen je odnos turističnega vodnika do delodajalca (turistične agencije)?
  21. Kakšen je odnos turističnega vodnika do potnikov (turistov)?
  22. Kakšen je odnos turističnega vodnika do voznika avtobusa?
  23. Kaj je ‘meni’ in kaj pomenijo ‘hodi’ pri naročanju kosila ali večerje? Kaj je jedilni list in cenik pijač?
  24. Kaj je hišni red nastanitvenega obrata, kje se je možno z njim seznaniti in komu je namenjen?
  25. Frankfurtska tabela za uveljavljanje odškodnin turistov v primerih neustreznega izpolnjevanja potovalnih pogodb predvideva zniževanje cen turističnih aranžmajev v odstotkih za vsako posamezno pomanjkljivost. V katero skupino storitev te tabele se uvršča turistično vodenje in za koliko odstotkov se lahko zniža cena aranžmaja zaradi pomanjkljivega vodenja?

 

ETNOLOGIJA

  1. Predmet etnoloških raziskav je način življenja ljudi v določenem prostoru in času. Izbrane tri konkretne primere (lahko so to npr. grad, šavrinke, kozolec) razložite tako, da boste uporabili znanja s področja etnoloških raziskav.
  2. Način življenja se kaže v materialni, socialni in duhovni kulturi. Kako turističnemu vodniku pomaga to znanje pri razlagi? Navedite in pojasnite nekaj konkretnih primerov načina življenja, s katerimi turistični vodnik predstavlja kulturno podobo krajev in ljudi, ki tam živijo.
  3. Opišite značilnosti materialne kulture in navedite konkretne primere.
  4. Opišite značilnosti socialne kulture in navedite konkretne primere.
  5. Opišite značilnosti duhovne kulture in navedite konkretne primere se kaže.
  6. Naštejte in opišite značilne tipe bivališč v Sloveniji.
  7. Poleg kmečkega doma so na slovenskem podeželju še druge stavbe in poslopja. Katere in kaj je zanje značilno?
  8. Kakšno mora biti časovno, krajevno in družbeno opredeljevanje pojavov, ki jih posredujemo turistom?
  9. Kako navajamo primere načina življenja v domovini domačim turistom (navedite primere)?
  10. Kako navajamo primere načina življenja v domovini tujim turistom (navedite primere)?
  11. Kako navajamo primere načina življenja v tujini domačim turistom (navedite primere)?
  12. Kakšno je sodobno pojmovanje dediščine?
  13. Opišite razvoj turizma v Sloveniji in dediščino turističnih pojavov.
  14. Kako se razlikujeta pojma domača in umetnostna obrt? Navedite temeljne značilnosti razvoja posameznih vrst in njihovo regionalno razširjenost ter njihov vpliv na turistične prireditve.
  15. Kaj je spominek? Katere so osnovne vrste spominkov? Za vsako vrsto navedite značilne primere.
  16. Naštejte pet reprezentativnih turističnih spominkov Slovenije. Zastopana naj bodo vsa temeljna tematska področja. Razložite njihovo genezo in pomen.
  17. Naštejte in vsebinsko predstavite vsaj 3 tradicionalne turistične prireditve v Sloveniji, ki temeljijo na dediščini.
  18. Dediščina kulinarične, prehrambne kulture v Sloveniji: Kruh, močnate jedi, pogače in pecivo in mlečne jedi. Razložite regionalno razširjenost značilnih vrst teh jedi in njihovo funkcijo v preteklosti in sedanjosti ter njihov vpliv na šege in navade.
  19. Dediščina kulinarične, prehrambne kulture v Sloveniji: Koline, zelenjavne jedi in pijače. Razložite regionalno razširjenost značilnih vrst teh jedi in pijač in njihovo funkcijo v preteklosti in sedanjosti ter njihov vpliv na šege in navade.
  20. Kako je sestavljeno praznično leto sodobne Slovenije in kakšne so njegove korenine?
  21. Naštejte in predstavite etnološke spomenike poljubnega kraja in/ali pokrajine.
  22. Naštejte tri slovenske etnološke prepoznavnosti in jih na kratko predstavite.

 

PSIHOLOŠKI  VIDIKI  SKUPINSKIH  POTOVANJ

  1. Naštejte vsaj tri glavne motive, zaradi katerih potujejo ljudje kot turisti.
  2. Ali se turisti na cilju potovanja vedejo enako kot v svojem domačem kraju?
  3. Kakšno vedenje lahko pričakujemo s strani skupine turistov na turističnem potovanju v tujem okolju?
  4. Zakaj je včasih odnos domačinov v turističnih krajih do turistov neprijazen ali celo sovražen?
  5. Zakaj nastopi potovalna slabost (morska bolezen) in kako jo najlažje preprečimo ali ublažimo?
  6. Najmanj koliko ur spanja potrebujejo ljudje, da so še dovolj učinkoviti?
  7. Kakšno hrano imajo ljudje običajno najraje?
  8. Kaj je osebni prostor?
  9. Kaj vse je nujno potrebno storiti za uspešno razreševanje navzkrižja, nesporazumov med posamezniki in med skupino in posamezniki?
  10. Kako lahko preprečimo neustrezno vedenje oseb med nesrečo (požar, prometna nesreča, potres)?
  11. Kako naj bo turistični vodnik/ca oblečen/a, urejen/a?
  12. Naštejte vsaj pet osebnostnih lastnosti dobrega turističnega vodnika/ce.
  13. Kaj naj turistični vodnik/ca počne med daljšo in enolično dnevno vožnjo na potovanju?
  14. Kaj je treba storiti, če pride do prometne nesreče avtobusa?
  15. Pokvaril se je avtobus. Kaj storiti (za zaščito potnikov, za izvedbo programa in za pomoč vozniku)?
  16. Kaj bi storili, če bi kdo od potnikov stalno zamujal in tako silil skupino v čakanje in zamude?
  17. Kaj bi storili, če bi imeli v skupini starejše potnike oziroma invalide, ki ne zmorejo naporov, ki jih zahteva program?
  18. Kaj bi storili, če bi se nek potnik s svojimi komentarji stalno vmešaval v vaše razlage?
  19. Kaj bi storili, če bi si del potnikov želel ogledati kakšno zanimivost izven predvidene poti, zaradi česar bi odpadel ogled druge, načrtovane zanimivosti?
  20. V zgodnjih jutranjih urah pristanete s skupino na letališču Jožeta Pučnika. Naročenega avtobusa za prevoz do Maribora ni. Kaj storite?
  21. S skupino ste na potovanju po tujini. Ena od potnic vam sporoči, da so ji ukradli torbico z dokumenti in denarjem. Kaj storite?

 

UMETNOSTNA  ZGODOVINA  Z  ARHEOLOGIJO

  1. Katera so pomembna arheološka obdobja in najdišča v Sloveniji?
  2. Katere so značilnosti rimskega tabora – castre in kakšna je urbanistična shema mesta?
  3. Opišite značilnosti kiparstva.
  4. Katere so značilne slikarske tehnike in njihove značilnosti?
  5. Kaj so vsebine likovnega dela?
  6. Kaj so oblike likovnega dela?
  7. Kaj je značilno za umetniško kompozicijo?
  8. Razložite izraza manierizem in fin-de siecle in njuno pojavljanje v zgodovini.
  9. Kaj veste o prazgodovini in značilnostih prazgodovinskih kultur?
  10. Navedite trajanje posameznih umetnostno – zgodovinskih slogov.
  11. Opišite značilnosti grških stebrnih redov.
  12. Katere so likovne značilnosti rimske antike?
  13. Orišite zgodovinske okoliščine, ki botrujejo razvoju izbranega ( 1 ) umetnostno-zgodovinskega sloga (romanika, gotika, renesansa in barok).
  14. Opišite temeljne značilnosti romanske bazilike.
  15. Opišite temeljne značilnosti gotske cerkve.
  16. Naštejte vsaj tri renesančne slikarje in jih na kratko predstavite.
  17. V čem se renesančna slika razlikuje od gotske?
  18. V čem se baročna arhitektura razlikuje od renesančne?
  19. Katere so temeljne značilnosti baročne palače in iluzionizma ?
  20. Opišite značilnosti arhitekture v 19.stoletju.
  21. Opišite značilnosti impresionizma in navedite slovenske impresioniste.
  22. Opišite značilnosti likovnega ustvarjanja v 20.stoletju.Katera so značilna dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in v ljubljanskem obdobju?

Cenik izpitov
  • Cena za prvi poskus opravljanja vodniškega izpita je 208 €.
  • Ponovitev teoretičnega dela izpita je 85 €.
  • Ponovitev praktičnega dela izpita je 103 €.
  • Cena za plastično izkaznico za turističnega vodnika je 19,5 €.
  • Letna registracija za turističnega vodnika je 11 €.
  • Izdaja potrdila o opravljenem izpitu za tiste, ki so originalno spričevalo izgubili je 11 €. 
Vsi navedeni zneski se plačujejo na račun Turistično gostinske zbornice Slovenije, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, TRR pri banki SKB d.d.: SI 56 03100-1002578617, SWIFT SKBASI2X, plačilo izvedete brez reference (sklica). 
Vse cene so brez DDV, saj se DDV ne obračunava v skladu s 5. odstavkom 5. člena in 8. odstavkom 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS štev. 13/11, 18/11, 78/11, 38/12, 86/14 in 90/15. Gre za javne naloge, ki jih izvaja Turistično gostinska zbornica Slovenije kot nosilec javnega pooblastila v imenu države, zato se na tovrstne storitve ne pača DDV.
Cenik je v veljavi od dne 1. 7. 2016, na podlagi odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o podelitvi javnega pooblastila Turistično gostinski zbornici Slovenije, številka odločbe 322-28/2015/7 z dne 27.5.2016, Uradni list RS št. 41/2016 in pogodbe o podelitvi javnega pooblastila številka 322-28/2015.

 

Informacije o izpitih posreduje:

mag. Snežana Škerbinc, samostojna svetovalka
Telefon: 01 58 98 223, Faks: 01 58 98 224
E-mail: snezana.skerbinc@tgzs.si
Turistično gostinska zbornica Slovenije

Switch The Language

    Etiam magna arcu, ullamcorper ut pulvinar et, ornare sit amet ligula. Aliquam vitae bibendum lorem. Cras id dui lectus. Pellentesque nec felis tristique urna lacinia sollicitudin ac ac ex. Maecenas mattis faucibus condimentum. Curabitur imperdiet felis at est posuere bibendum. Sed quis nulla tellus.

    ADDRESS

    63739 street lorem ipsum City, Country

    PHONE

    +12 (0) 345 678 9

    EMAIL

    info@company.com